
Južni tečaj z vrisano potjo
Rojstni dan na polu...
Stane Klemenc odhaja na prečenje južnega tečaja predvidoma
27. oktobra z letališča Brnik. V dneh od zadnjega javljanja
se je nabralo kar nekaj novosti o pripravah, žal pa se bolj
malo premika na sponzorskem področju.
Stane je dobro psihično in fizično pripravljen. Če mu bo
uspelo prečiti južni tečaj, bo na odpravi praznoval tudi 50.
rojstni dan. Si še kdo lahko predstavlja lepše in težje
darilo ? |
|
|
| Stane Klemenc južnemu polu
naproti |
27-Oct-2000
Na pot ni odšel brez suhe salame in borovničevca
Prečenje Antarktike v ekstremnih polarnih razmerah (temperature pod
40 stopinj pod ničlo, vetrovi nad 150 km/h…), kjer polarni popotniki
peš, na smučeh in s pomočjo padal, premaguje skorajda 4000 kilometrov,
je izjemno drzno dejanje, ki ga lahko postavimo ob bok smučanju z
Everesta in drugim pionirskim alpinističnim podvigom. Reinhold Messner
in Arved Fuchs sta prva človeka, ki sta 2800-kilometrsko pot od zahodne
do vzhodne antarkrične obale premagala v 92 dneh.
Stane Klemenc se je v petek, 27. oktobra,
z letališča Brnik odpravil svojemu življenskemu cilju naproti.
Po vrsto himalajskih odpravah in tistih v polarna območja, omenimo
le Grenlandijo leta 1981, vzpon na najvišji vrh aljaske Mount McKinley,
vzpon leta 1997 na najvišji vrh Antarktike, trikrat severni tečaj
(leta 1998, 1999 in 2000) in del prečenja Kontinentalnega ledu v Patagoniji,
se je tokrat podal na jug Zemlje - na Antarktiko. V načrtu ima trimesečno
prečenje Antarktike od severne do južne obale, in to sam na smučeh,
kar je dosedaj uspelo le petim ljudem, v veliko pomoč pa mu bodo,
zaradi konstantnih vetrov, tudi tri padala, ki so jih izdelali v Nasi.
Na prav take smuči, s katerimi je Davo Karničar kot prvi človek smučal
z vrha Everesta, bo Stane lahko za lažje napredovanje s padali pričvrstil
poseben 8-kilogramski sedež, tako imenovane smučanke, ki jih je prav
za to odpravo izdelal g.Ribič, bivši konstruktor v Elanu.
Najprej je načrtoval, da se bo na južno celino odpravil preko Cape
Towna, pa je svojo plezalno odpravo v Queen Maud Land odpovedala španska
skupina alpinistov in velik polarni popotnik Poljak Marek Kaminsky.
Z letališča Brnik, preko Punta Arenasa
je Stane poletel do baze v pogorju Patriot Hills na zahodu Antarktike,
ki velja za izhodišče na najvišji antarktični vrh, nato pa
se bo z Ann Bankroft in Liv Arnsen, znanima polarnima poptnicama,
ki imata tudi v načrtu prečenje Antarktike do baze McMurdo, z majnšim
letalom odpravil do baze Blue I na skrajnem severu Antarktike, le
100 kilometrov od severne obale.
Glavni cilj Staneta Klemenca bo 2400-kilometrska pot do južnega tečaja,
želje pa so seveda še večje, če bo vse v redu z njegovim zdravjem,
počutjem in opremo - nadaljevati pot, dolgo 1450 kilometrov, do ameriške
baze McMurdo na jugu Antarktike. Le malo stran je novozelandska baza
Scott, od koder lahko v Novo Zelandijo nadaljuje pot s katero od turističnih
ladij, ki tam ob lepem vremenu redno pristajajo, ali z letalom. Pot
nazaj še vedno ostaja neznanka, saj ima poleg prečenja Antarkrike
Stane Klemenc na izbiro še dve poti. Od južnega tečaja se lahko
z letalom popelje na zahod do pogorja Patriot Hills in nato v Južno
Ameriko ali pa 1000-kimometrsko pot do pogorja Patriot Hills opravi
s smučmi in padali in se z letalom vrne do Punta Arenasa.
100 kilogramov hrane, ki je bila prav za njegovo polarno odpravo narejena
v Franciji, Staneta Klemenca že čaka v Punta Arenasu. 74-kilogramov
tehta njegova tehnična oprema - od sani, rezervnih vijakov, kuhalnikov,
alpinistične opreme, šotora do smuči. Gorivo, ki ga bo dobil v Punta
Arenasu bo njegove sani obremenilo še za 25 kilogramov, 20 kilogramov
pa tehta obleka in osebna oprema. Teh 225 kilogramov, pravi Stane,
je preveč za prečenje in trimesečno pot, tako da bo moral v bazi Bleu
I svojo prtljago malo okrniti.
Če bo vse po sreči, mu bodo z letalom
prepeljali del opreme 150 kilometrov naprej od izhodišča Blue One,
kar bi bilo Stanetu v veliko pomoč, saj se mora že na začetku
svoje poti dvigniti na višino 3000 metrov, potem pa ga do baze na
južnem tečaju čaka samo ravna pokrajina. Vse skupaj naj bi trajalo
približno 65 dni. Načrt, da bi ga z dodatno opremo oskrbeli v bazi
na južnem tečaju je Stane opustil, saj agencija za to zahteva 25.000
dolarjev.
Stane Klemenc bo imel na svoji poti tudi poseben GPS, s katerim bo
na svoji trimesečni poti pošiljal sporočila o napredovanju na uredništvo
Extremekanala, ki bo skrbelo za internetno predstavitev te pomembne
odprave.
Kakšna izkušnja bo zate ta odprava?
Stane: Odprava se je že pri organizaciji
pokazala za organizacijsko zelo komplicirano, za daleč najtežjo, daleč
najdražjo in psihofizični napori bodo najtežji in najdolgotrajnejši.
Pričakujem tudi dosti užitkov v lepem vremenu in ko bo primeren veter
za jadranje s padali. Z uporabo smučank bom lahko tudi z užitkom lepo
napredoval na svoji poti.
Obstajajo v tebi pred naporno 3-mesečno potjo, na kateri bo obilico
neznank, kakšni strahovi?
Stane: Kljub preštudiranim zadevam,
ogromno premišljevanja, branja, pogovorov in priprav, vse stvari nikoli
ne morejo biti dorečene, dokler jih ne poskusiš na lastni koži. Zagotovo
obstajajo dvomi, ker ne vem, ali bo oprema zdržala, kako bom reagiral
sam na trimesečno samoto, ali bom znal pravilno razporediti moči za
dolgo pot…Ker sem sam, bom vse skupaj jemal z malo rezerve. Nikoli
ne moreš iti na 100 ali 90 odstotno moč, ampak moraš pričakovanja
znižati še za nekaj odstotkov. Potrebno
bo vklopiti vse varnostne faktorje, ker odhajam na pot sam. Če si
sam, se ti ne sme zgoditi niti najmanjša nesreča, zato bom
moral vse početi še bolj počasi in premišljeno, tako da bom prišel
nazaj še malo bolj počasen, kot sem že sedaj, ha, ha.
Je prečenje Antarkike tvoja dolgo sanjana pustološčina, življenjski
cilj in ne samo darilo za 50-letnico?
Stane: To je zagotovo moja življenska
odprava. Nobene odprave, ki sem se je udeležil do sedaj, ne morem
primerjati s to. Odprave na severni tečaj so bile res prekrasne zgodbe,
vendar so trajale le 5 do 6 dni hoje, potem pa smo se vrnili s helikopterjem,
s katerim smo bili stalno na radio zvezi. Tudi na saneh smo vlekli
"le " 40 kilogramov, letos sem imel resda za preizkus 90 kilogramov,
na antarktiki pa bom imel ani težke kar 150 kg ali več, tako da gre
za popolnoma drugačno zgodbo. Vseh 23 odprav pa je solidna osnova
za izpeljavo te odprave na Antarktiko.
Si pred potjo razmišljal, kako se boš poveselil 20. decembra za 50.rojstni
dan?
Stane: Zelo racionalno bom moral
premisliti, katero opremo bom vzel s seboj zaradi teže, za rojstni
dan pa si bom zagotovo prihranil kakšen košček domače salame in domač
borovničevec, ki mi ga je podarila znanka Sonja iz Prekmurja. Vse
praznike si bom popestril obroke s tema dvema dobrotama. To je pa
tudi ves luksuz, ki si ga bom lahko privoščil do južnega tečaja. V
ameriški bazi na južnem tečaju bom pa zagotovo prišel do šanka… |
|