Trening v Bohinju kamor ne sežejo radovedni pogledi turistov...
|
|
| Kondicijske
in tehnične priprave |
1-Sept-2000
"MOTIVACIJO NAJDEM V CILJU"
"KAR SI IZBRAL OD OPREME; TO IMAŠ!"
Bil si že na Grenlandiji, večkrat na severnem tečaju, pa v Patagoniji-Kontinentalni
led, tako da iz izkušenj veš, da polarna področja zahtevajo celega
človeka. Kako pa si se doslej pripravljal na svoje polarne odprave?
Klemenc: Res se polarna področja
razlikujejo od ostalih na Zemlji. Imajo pa veliko stičnih točk. Če
primerjamo samo Himalajo, kjer je tudi veliko ledenikov. Himalaja
ima le eno slabost - veliko višino, na kateri človeški organizem ne
deluje normalno, ne moreš normalno jesti ne presnavljati. Vse telesne
funkcije se obnašajo drugače kot na nižjih nadmorskih višinah. Na
arktičnih področjih nimaš problemov z višino, potrebno pa je poznavanje
vseh drugih specifičnih stvari - mraza, močnih vetrov…
V severnih področjih je pod severnim tečajem - pod celo arktično ploščo
- voda, česar ne srečamo nikjer drugje na svetu. Pred
dnevi sem bral, da se je severni tečaj stopil. To je lapsus.
Tri leta nazaj, ko sem bil tam prvič, je bilo ogromno kanalov, celo
dolgih kot Donava, kar je čisto običajno. Tokrat se je blizu tečaja
plošča zaradi gravitacije zemlje, gibanja vetrov prelomila - nastal
je kanal, dolg 1.6 km. Lahko pa je šlo vse že spet skupaj in nenadoma
ne bo več stopljeno. Temperatura je bistveno višja 2000 višje ob robu
te plošče, vendar se tam ni stopila, zato sem skepričen do teh člankov.
Enako so pisali, da se topi Antarktika, pa se je le odlomila 500-kilometrska
plošča, tako da bi bila odlična za premično letališče. Ampak te plošče
se v tem pasu okoli Antarktike vedno lomijo in so nevarnost za vsa
plovila na morju. Te specifična zadeva, ki sem jih moral v letih,
ko se bolj ukvarjam s polarnimi področji, spoznati, pa je različna
oprema.
Za sabo imaš dolgo in plodno alpinistično pot, kjer so prav tako pomembne
fizične in psihične priprave. Katere se na odpravi izkažejo za pomembnješe-psihične
ali fizične?
Klemenc: Psihična priprava je
pomembnejša, kajti če nisi psihično pripravljen in si fizično pripravljen,
lahko obrneš po prvih težavah, po prvem tednu, metrih…Psiha je bistven
del uspeha. Za Antarktiko je psihična
priprava predvsem v neprestanem razmišljanju o tem, spoznavanju polarnih
področjih, kar sem počel zadnja leta - bil sem na Hierro Continentalu
(Kontinentalni led) v Patagoniji, prej že na Grenlandiji, pa severni
tečaj -, tako da ta področja tudi teoretično dobro poznam in vem,
da je čas, da se lotim daljše zadeve-prečenja Antarktike. Sedaj sem
se odločil za 2400 kilomterov dolgo pot - od 8 stopinj vzhodno od
Grenwicha, po tej stopinji do tečaja, najtežji del poti bo prvih 400
kilometrov, od koder se plošča dvigne z morja do 3000 m. Potem gre
na približno 3000 metrih še 2000 kilometrov proti jugu.
Na tej ravni plošči bo za premikanje možno uporabljati padala, podobna
jadralnim. Za kakšna padala gre in kako jih upravljaš?
Klemenc: Narejena so malo drugače,
tako da služijo odlično za jadranje na smučeh ali smučankah, ki sem
jih pred časom preizkusil na ledeniku v Franciji. Dobro so se obnesle.
Kanal vetera je na Antarktiki, kjer bo moja pot, konstanten - piha
s tečaja proti obali. To sta prva izkoristila Belgijca Hubert in Dixy
in prečila Antarktiko vse do McMurda. Gre za najdaljšo pot, opravljeno
na ta način.
Gre za unikate padal ali si pri načrtovanju in izdelavi prisluhnil
tudi nasvetom znanih polarnih popotnikov?
Klemenc:Padala so izredno pomembna,
kajti če ne izbereš pravih, imaš lahko na ledu velike probleme. Pred
leti, natančneje leta '97, ko sem stal na najvišjem vrhu Antarktike,
je prečenje do tečaja opravil Poljak Kaminsky. Padalo ga je vleklo
9 kilometrov za seboj, zato mora biti tako, da se takoj, ko ga spustiš
z rok, iz kupole, ustavi, se uleže na tla in te ne vleče več naprej.
Bralci knjig enega največjih polarnih popotnikov - Norvežana Borgeja
Ouslanda, ki smo ga gostili že v Sloveniji - smo se dodobra naučili,
da moraš imeti pri prečenju polarnih področij s padalom s sabo tudi
nož, saj se le z njim lahko ob premočnem vetru rešiš padala. Bo njegova
zgodba poduk tudi zate?
Klemenc: Nož bom zagotovo imel
s seboj, vendar ga pri padalih ne bom uporabljal, ker bom uporabljal
padala Nasa Wing - Nasa jih je razvila za svoje potrebe, potem pa
so jih uporabljali tudi za jadranje na ledu. Vem tudi, kakšna padala
so dosedaj uporabljali od Messnerja, Ouslanda do drugih polarnih popotnikov.
Po napotkih Belgijcev sem se odločil za prava padala. Malo so mi jih
še popravili, da je lažje manevrirat z njimi in tudi veter lahko bolj
varno spustiš iz njih. Dva prijatelja Aalaina Huberta sta ta padala
že preizkušala na Grenlandiji in gresta z njimi ravno tako na Antarktiko.
Prepričan sem, da ravno na isto izhodišče, od koder se podajam sam
na prečenje. Padala sem že vplačal - naredili
mi bodo tri različnih velikosti - 6, 12 in 21 kvadratnih metrov -
za različne moči vetrov.
Bodo smuči tudi noviteta?
Klemenc: Smuči bodo slovenska
noviteta. Do sedaj so vsi jadrali na smučeh, to možnost bom imel tudi
sam. Hodil bom v smučeh, na katerih bodo
smučanke, proizvod gospoda Robiča iz Tržiča, ki je bivši Elanov
konstruktor, sedaj pa se ukvarja s konstruiranjem novih športnih rekvizitov.
Lani sem zvedel, da je te smuči že preizkušal na smučišču. Verjetno
jih bo poimenoval smučanke. Sediš na sedežu, ki je namontiran na smuči
tam, kjer so drugače pričvrščeni čevlji v avtomate. Ob straneh imaš
ročaje, s katermi upravljaš smuči. Običajno so nameščene na carving
smuči, ker lepše zavijajo.
Si se ti tudi odločil za carving smuči ali navadne brez stranskega
loka?
Smuči bodo navadne. Te smučanke, ki so pritrjene na smuči, sva potem
z g. Robičem priredila mojim razmeram. Odmontiral je vse ročaje, ker
rok nimam prostih, saj imam v rokah vrvice padala. Krmaril bom z nogami
- na smučeh pred sedežem bodo posebne košare, v katere vtakneš čevlje
in ko porineš smučko naprej, le-ta zavije v tisto smer. V avgustu
sem bil z Urbanom Kolmanom na ledeniku Tignes v Franciji. Dva dni
sva preizkušala vso opremo. Vetra je bilo sicer bolj za silo, vreme
je bilo slabo, deževalo je, snežilo, vendar je šlo v redu tako na
smučeh kot na smučankah, tako da se bodo dobro odnesle.
V sklopu fizičnih priprav boš moral razviti ročne mišice za upravljanje
s padali in hrbtne mišice za vleko težkih sani. S kakšnimi vajami
jih krepiš?
Ves trening je že precej časa usmerjen v prečenje Antarktike. Za roke
je dobro veslanje, kjer krepiš ramenski obroč in hrbtne mišice, tako
da si pripravljen na sedenje in stanje na smučeh. Če bom izkoristil
primeren veter, bom dlje časa lahko vztrajal na smučeh na oba načina.
Le na en način se mišice hitreje utrudijo in lahko zdržiš le en en
dan brez počitka in spanja. Najdlje so jadrali kar 21 ur, s postanki
za pitje in prehrano. Za hrbtne mišice pa intenzivno vlečem gumo,
saj je to najbolj podobno vleki polarnih sank. Ne vlečem jih po snegu,
ker ga ni, in ne po ravnem , temveč v zelo strmi breg. Ponavadi
vlečem eno ali dve gumi, odvisno od časa, ki ga imam na razpolago,
in razpoloženja. Zatikajo se v skale, veje, korenine. To delam na
nekem kolovozu blizu Bohinja, ki je res v slabem stanju. To
je res dober trening za noge in ostale vlečne mišice, če jim lahko
tako rečem. Ta vleka ti najbrž krepi tudi psiho. Vleka sani v strm
breg je dobra tudi za motivacijo, psiho. Dobro je, ker veš, da si
se pripravljal na tak način, na kakršnega boš tam delal vsak dan 10
ur, najmanj 60 dni.
Si si za vleko izbral le en klanec ali se poskušaš zmotivirati tudi
z menjavo okolja-klancev?
Klemenc: Gume vlečem kar po enem
in istem klancu, saj ne jih morem menjati, ker je ta primerno oddaljen
in primerno skrit, da ne srečujem ljudi, ker bi me to malo motilo.
Moje početje je le malo nenavadno.
To je že kdo kdaj ustavil in te povprašal, čemu to počneš?
Do sedaj sem srečal le gozdarja in dva
turista. Pri njima se nisem ustavil, da bi lahko predebatirali moje
početje. Gozdarja pa na videz poznam, ker je Bohinjec in sem mu povedal,
zakaj to počnem.
Kje najdeš motivacijo za vsakodnevne priprave?
V cilju! Ta cilj je zadosti velika motivacija in zadosti zahteven,
da treniram - ne ravno cel dan, saj sem v službi. Ob sobotah in nedeljah
poskušam nadomestiti zamujeno. Drugače pa sem imel v zadnjih dneh
77 treningov, kar je pa bolj pogosto. Za to dolgo pot ni potrebno,
da si v najboljši fizični formi, ko greš, saj zadnji mesec sploh ne
moreš samo trenirati, ker se ukvarjaš z vsem ostalim, s sponzorji.
V prvem tednu garanja prineseš to notri. Ker če to delaš 60 dni ali
več, si po enem tednu zagotovo v pravi formi. Koliko bodo na tem potovanju
pomembne izkušnje?
Že sedaj v teku priprav so izkušnje najpomembnejše pri izbiri opreme
- kar si zbral, to imaš!- tako da so moje izkušnje, izkušnje znancev
in polarnih popotnikov nenadomestljive. S pravo opremo imaš garancijo,
da boš lahko naredil pot do konca. Zraven pa še dobra psihična priprava
in motivacija, kar upam, da že imam.
Pogovor je pripravila Katja
|
|
