
Inovativne sani za ježo čez ledna prostranstva. |
|
| Nova
oprema iz Francije... |
8-Oct-2000
V začetku oktobra se je Stane Klemenc
ponovno odpravil v Chamonix.
Domov se je vrnil z novimi tremi različnimi
velikostmi vlečnih padal, ki jih je izdelala Nasa Wing, z dvema
kuhalnikoma znamke Wisper Light, ki sta za polarne odprave skorajda
najpomembnejša, in pa seveda rezervne dele zanju. Kajti če ne moreš
stopiti vode, lahko kaj hitro dehidriraš. Takoj po prihodu v Slovenijo
je Stane nova kuhalnika temeljito razdrl in ponovno sestavil skupaj,
da se tega ne bo učil šele na odpravi. Znati bo moral zamenjati dize
ter popraviti in očistiti kuhalnik Za kuhanje bo na odpravo vzel čisti
bencin. Vsak dan naj bi ga porabil dobra dva decilitra, torej 15 litrov
na poti do južnega tečaja, ki bo trajala približno 65 dni. Če bo pot
nadaljeval do baze Mc Murdo na južni strani Antarktike, bo potreboval
še 10 dodatnih litrov goriva.
S sabo je iz Francije prinesel že narejen nosilec za pomorski kompas
v obliki krogle, ki kaže smer ne glede na to, kako je obrnjena. Enake
uporabljajo že vgrajene na jadrnicah. Nov je tudi GPS znamke Silva.
Do sedaj je Stane na svojih polarnih odpravah uporabljal GPS znamke
Garmin, ki ga bo prav tako imel s sabo na prečenju Antarktike. Radio
postajo je v Franciji dobil od francoske vojske, za kar ni porabil
nobenega papirja ali podpisa. "Nekateri ljudje pač nekaterim verjamejo,"
v hvaležnosti pove Stane. Kaj hitro se spomni na dogovarjanja pri
nas v Sloveniji - nekatera se vlečejo že od začetka poletja. Titanove
cevi za sani je že dobil s pomočjo Davida Brezigarja in Miloša Kende
iz Moskve. Cevi pridno obdelujejo v begunjskem Elanu oz. tovarni AMS
- bivši Elan Flight, kjer bodo do konca izdelali vlečne drogove. Narejeni
bodo z varstvenim sistemom, če bi prišlo do padca v ledeniško razpoko.
Izdelujejo mu tudi nosilec na sankah, ki bo omogočal avtomatsko snemanje
med njegovo potjo. Blago za posebno oblikovane šotore je iz Koreje
že prispelo v Slovenijo - podarila mu ga je nemška tovarna VauDe,
ki ima tam proizvodnjo šotorov. Iz treh različnih vrst tkanin - za
podlago, notranje in zunanje stene šotora mu v domžalskih Induplatil
že izdelujejo šotor. "Tudi če sem se veselil prihoda tkanine, me je
samo prevoz stal 105.000 tolarjev," omeni Stane in se seveda nasmeje.
Šotor sta zasnovala dva francoska alpinista - Benard Francois iz Chamonixa,
s katerim je bil Stane Klemenc že večkrat na severnem tečaju, nazadnje
letos, ko sta skupaj združila odpravo turistov, in njegov prijatelj.
Gre za enostaven model eskimskega šotora s štirimi špokončnimi palicami.
Originalni šotor je imel 200 cm dolge palice, na vrhu povezane z obročem,
na to ogrodje pa je bil namontiran šotor. Za postavitev si te štiri
palice samo potegnil narazen in šotor je že stal, kar olajša delo
v močnem vetru. Stane Klemenc si je dal izdelati 10 cm daljši šotor
od prvotnega iz titanovih cevi, ki so lažje od aluminijastih. Šotor
bo tehtal 5 do 6 kilogramov - ne bo ravno lahek, bo pa močan. Rezervnega
šotora na odpravi Stane ne bo imel s sabo. Če se bo šotor strgal,
ga bo ograjeval s snežnim zidom. Postaviti ga bo moral tako,
da bo zajel čim manj vetra. Za vsak slučaj pa bodo prispele materiale
iz Koreje v Induplatih še testirali, koliko so odporni na moč. S seboj
bo vzel tudi orodje za šivanje in popravljanje opreme, tako da si
bo tudi s tem lahko rešil marsikateri problem.
VPRAŠANJE SAMOTE
Stane meni, da bo breme samote na poti zagotovo veliko. "Teden ali
14 dni sem že bil sam, tri mesece pa še ne. Prepričan sem, da bom
imel krizo kot vsi ostali, s katerimi sem se pogovarjal tudi o tem.
Bral sem njihove dnevnike, da sem si to samoto znal predstavljati.
Vem, da so vsi večkrat prišli v krizo, iz katere se moraš rešiti sam".
Tega se Stane dodobra zaveda.
TRENING
Stane zadnje dni večinoma hodi od sponzorja do sponzorja, se dogovarja
s prevozniki, zaradi česar, kot sam pravi, "cele dni čepim na telefonu,
faxu in računalniku". Ker mora zvečer opraviti še službene dolžnosti,
mu zmanjkuje časa za prehrano in treninge. K sreči ima vsak teden
še dva prosta dneva, ki ju posveča treningom v Bohinju.
POT POVRATKA
Zaradi visokih cen Adventure Networka,
agencije, ki skrbi za prevoze in oskrbo odprav na Antarktiki, Stane
še ne ve, ali bo imel dovolj finančnih sredstev za oskrbo z opremo
in hrano na južnem tečaju. Prvi cilj
Staneta Klemenca je dostop iz severne obale do tečaja. 2400 km dolga
pot naj bi trajala približno 65 dni. Od tam naprej pa se lahko
odloči za tri različice poti. Prva je ta, da se iz južnega tečaja
pelje z letalom proti zahodu do Patriot Hills. Druga možnost je, da
to 1000-kilometrsko pot do postaje Patriot Hills opravi s smučmi in
padali, saj je v to smer boljši veter kot nasproti. Tretja možnost,
za katero se še najbolj navdušuje, pa je ta, da prečenje Antarktike
nadaljuje proti jugu do baze McMurdo. Od tam se lahko v Novo Zelandijo
vrne s turistično ladjo, ki v bazo Mc Murdo prihaja februarja, ali
pa z letali ameriške vojske, ki v lepem vremenu veliko pristajajo
v tej ameriški bazi. Letos bodo prenavljali bazo prav na samem južnem
tečaju, tako da Stane računa še na več tovrstnih prevozov ameriških
letal, ki bi ga na kopno popeljala ceneje kot agencija Adventure Network.
Tudi zato upa na pomoč naše vojske, našega atašeja v Ameriki in ameriškega
vojaškega atašeja v Sloveniji.
. |
|