Prejmite brezplačno kratke novice direktno
z
Antarktike na gsm ali e-mail:
|
|
J. Tečaj |
>Stane Klemenc
|
Virtualna
aklimatizacija na Severnem tečaju 2
V najtoplejših poletnih
mesecih se ledena plošča zmanjša in je morje ob vseh obalah,
razen grenlandske, plovno. Najzanimivejša točka Arktike je seveda
severni tečaj. Zato imata raziskovanje Arktike in tekmovanje
za prvi pristop na ta pol burno in kruto zgodovino.
Konec prejšnjega in na začetku tega
stoletja so mnogi poskušali prvi doseči točko na 90. stopinji
zemeljske širine. To je 1909.leta verjetno uspelo Američanu
Pearyju, vendar pa še danes zasledimo polemike, ali je res tedaj
dosegel tečaj ali ne. Amundsen in Elsworth sta bila leta 1925
prva z letalom na tečaju, leto pozneje sta ga skupaj z Nobilom
preletela tudi s cepelinom.
Podmornica Nautilus je prva preplula Arktično morje preko Severnega
tečaja leta 1958, kar so v naslednjih letih ponovile še druge,
nekatere pa so na polu tudi izplule. Leta 1977 je ruski ledolomilec
dosegel to točko, leto pozneje pa je japonski alpinist Uemura
s pasjo vprego sam prišel na najsevernejšo točko Zemlje.
V zadnjih letih ni več redkost, da kdo sam, brez vprege, pripešači
na tečaj po 750km dolgi poti iz Kanade ali 950km z rta Artičovski
na Severni zemlji.
Sredi aprila 1998 sem z Adrijinim letalom prispel v Moskvo,
kjer sem se srečal z ostalimi člani mednarodne odprave na severni
tečaj. Francozi so kot organizatorji letos že šestič s pomočjo
izkušenih ruskih polarnih poznavalcev postavili Bazo na ledeni
plošči 150km pred polom. Namen te Baze je, da v aprilu omogoči
pohod ali polet na tečaj zaradi različnih namenov.
Nekateri
skočijo na to točko s padalom iz helikopterja, nekateri priletijo,
izstopijo in se sprehodijo za nekaj minut po in okoli pola ter
spet odletijo. Balonarji vsako leto z nekaj baloni poletijo
s tečaja do 50 km stran, od koder letijo v bazo s helikopterjem.
Nekateri hočejo zadnji del poti do tečaja opraviti z lastnimi
močmi tako kot sedemčlanska skupina, kateri sem se pridružil
tudi jaz.
Iz Moskve smo preko Norilska, velikega industrijskega mesta
z mnogimi rudniki redkih kovin, po šestih urah prileteli v Hatango
na 72* severne širine in 104.stopinji dolžine. Sibirija je največje
naseljeno polarno področje. Tam živi 26 različnih narodov, na
območju našega zadnjega pristanka bivajo Dolgani in Angonasani.
Še 90 let nazaj so živeli v tundri od ribolova, divjadi in jahali
severne jelene, ki so jih tudi vpregali v sani. S prodorom
industrije v ta, skoraj vse leto zasnežena področja, pa je večjji
del prebivalstva spremenil način življenja in preživljanja.
Hatanga je imela v najboljšem sovjetskem obdobju 10 000 prebivalcev
- delavcev in vojske. Zdaj tu prebiva le še 1000 ljudi, Hatanga
pa daje videz propadajočega mesta. Zunanja temperatura
je bila 20* pod ničlo, ves čas so pihali močni vetrovi, vsi
pogoji za aklimatizacijo na poznejše razmere so bili na voljo.
|
|
|
|
|
