Pavle Kozjek in Urban Golob, oba izkušena alpinista sta si za letošnji cilj zadala severno steno južnega Huandoya. Pavle pozna steno zelo dobro že iz prejšnjih odprav, saj preko nje vodi prav njegova solo prvenstvena smer Inkovsko zlato (Oro del Inca, ED-). Tokrat se je v steno podal z soplezalcem Urbanom, ki je alpinističnemu svetu znan kot fotograf, glasbenik in predvsem dober alpinist. Vzpon sta planirala v hitrem alpskem slogu, v enem dnevu čez steno, nato bivak, praktično na samem vrhu gore. Že na začetku so se stvari zasukale daleč od pričakovanj, Urban je podlegel višinski bolezni, Pavle pa je nadaljeval z plezanjem na meji sprejemljivega. Več v spodnjih prispevkih neposredno iz Huaraza...

O Južni Ameriki in alpinizmu nasplošno si lahko ogledate v posnetkih intervjuja z obema plezalcema v Real A/V obliki, ki smo ga posneli pred odhodom...

Huaraz, 6.7. 17:53

NO FIESTA HOY DIA !!!

Spet v Huarazu - z novo, zares ekstremno smerjo v severni steni Huandoya Sur (6160 m).
Zgornji naslov je ime smeri (po naše: danes ni zabave) in se kar sklada z mojim trenutnim počutjem - še vedno sem tako zdelan, da mi ni do nobenih žurov ali česa podobnega...
Dogodki pa so potekali precej daleč od načrtovanih.
Najprej naju je presenetilo slabo vreme. Ko pa sva ponoči nekaj po drugi uri začela z dostopom do stene, se je Urban počutil precej slabo. Z višino se je počutje še poslabšalo in kakih 200 metrov pod steno se je odločil za sestop. Tudi vreme ni bilo obetavno, vendar sem sklenil da grem naprej - dokler bo plezanje še v mejah sprejemljivega tveganja. O plezariji bodo več povedale fotografije. Zares težko plezanje se je pričelo nad spodnjim lediščem, ob prehodu preko skalne bariere. Z levega roba ledišča sredi skalne stene (beli trikotnik) sem po kakih 150 metrih plezanja v strmem granitu (dobra skala) dosegel lažji led v zgornjem delu stene. Najtežje pa je bilo še pred mano: navpični ledeni žlebovi, ki so zapirali pot do vrha. Šele v tretjem poskusu sem našel pravega - prejšnja dva sta se končala v previsnih ledenih gobah, kakršne poznam iz Patagonije. V približno 200 metrov visokem ledenem žlebu pa je bilo treba preplezati tudi ledeni previs in nekaj navpičnih mest. Vrh sem dosegel ob 12:50, v snežni nevihti.

Na vrhu sem ostal le kakih 10 minut, za počitek in par posnetkov, nato pa začel sestopati po Francoski smeri, ki poteka v levem delu stene. Smer je precej lažja, razmere pa so bile predvsem v srednjem delu smeri obupne: 10-20 cm pršiča na trdem črnem ledu. Iz stene sem prišel v prvem mraku, totalno zdelan (nič kaj dosti manj kot po Everestu) in pot v dolino se je vlekla v neskončnost (hvala Urbanu, ki je prevzel težji del opreme). Plezal sem brez nahrbtnika, z najnujnejšo opremo v žepih goretex vetrovke. S seboj sem imel poleg fotoaparata mojo digitalno kamero - mislim da bodo posnetki (in komentarji) kar zanimivi.

Še nekaj tehničnih podatkov o smeri :
Huandoy Sur (6160 m),
severna stena NO FIESTA HOY DIA, ED+ , 1000 m, 7.5 h
(sestop: Francoska smer, TD+, 1000 m, 5 h)
Solo prv. vzpon: Pavle Kozjek, 4.7.2001

Cao Pavle