
|
|
|||
![]() . webmaster@3line.si |
Nube so doma na kamnitih otokih sredi morja savan zahodno od Nila v osrednji sudanski provinci Kordofan. Divje razmetane granitne gore privlačijo dež in v svojih nedrih hranijo vodo tudi v najhujših sušah. V te naravne trdnjave se zato že vso zgodovino zatekajo različna afriška ljudstva, ki so na varnem pred lovci na sužnje ohranila prvobitno Afriko in ostala prvinsko človeško občutljiva. Istočastno pa so Nubske gore nekakšen začaran, zaklet, uročen, od ostalega sveta ločen svet. Prvič sem vstopil vanje v sušni dobi leta 1980. Pričel sem , tako se mi zdi, nekako nagonsko. Pripeljal me je bil osel, ki sem ga kupil v zadnji arabski vasi, da mi je nosil vreče sladkorja, čaja in soli in druge drobnarije, namenjene za darila. |
||
|
|||
| |
Sodelovali sta udi dve kozi in štiri kokoši. Pravzaprav sem pritaval. Vsake toliko sem bruhal žolč in iztrebljal kri. V trebuhu, steni dvanajsternika mi je krvavela luknja. Zdravniki doma so rekli, da zaradi preobremenjenosti. Kolega, ki se je ukvarjal z medicino, pa je menil, da zato, ker sem zanemaril srce in dušo. Ne vem, kako so me Nube takrat pozdravili. Dobro pa se spomnim jutra, ko se je drevo poleg moje koče kar tako, nenadoma, prijazno nasmehnilo. Tudi veličastne granitne skale nasproti so kar na enkrat dobile obraze, zdelo se mi je, da tudi pamet in celo globji smisel. Pest kuhane prosene kaše je tako slastno teknila in voda, tistega malo rjave vode iz kalabaša, voda je bila dobra, tako dobra... Nube iz plemena Mesakin v vasi Reka so me namestili v eno od praznih koč in mi ponudili njivo in ženo, dve ženi ... in me prosili naj ostanem. "Zlo se zgrinja nad nas," je sklonil glavo vaški poglavar. "Ti si belec, ti poznaš poti belega človeka. Pomagaj nam." V Nubskih gorah sem srečal najbolj zdrave in zadovoljne ljudi, živeče po postavah pradavne ljudske demokracije. Imenoval sem jih čisti ljudje. Izkušnje z zamaknjenostjo in vznesenostjo, ki sem jih okusil med Nubami, sem potem skušal ponoviti v različnih drugih staroselskih kulturah drugje po zemeljski obli. A tako kot med Nubami, ni bilo nikoli in nikjer več. Vsa leta potem sem želel nazaj. A si nisem upal. Redke novice, ki so vsake toliko pricurljale iz Sudana, so vse po vrsti govorile o vojni. |
||
|
copyright:
3LINE design 99
|